Gradbeno dovoljenje: Vse, kar morate vedeti pred začetkom gradnje

Torej, če razmišljate o gradnji novega doma, prizidka, celoviti prenovi obstoječega objekta ali spremembi namembnosti prostora, je med prvimi koraki, ki jih morate urediti, pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta uradni dokument vam daje pravno podlago, da lahko z deli pričnete zakonito in varno.

Če načrtujete gradnjo bližje sosednji stavbi, torej manj kot en meter oddaljenosti, ali izvajate rekonstrukcijo, ki vključuje spremembe konstrukcije ali funkcionalnosti objekta, bo gradbeno dovoljenje nujno potrebno. Enako velja, če nameravate spremeniti namembnost – na primer, preurediti garažo v bivalni prostor ali spremeniti stanovanje v poslovne prostore.

Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja

Da bi pridobili gradbeno dovoljenje, morate opraviti naslednje korake:

1. Pridobite osnovne informacije pri občini, upravni enoti ali drugih pristojnih organih.
2. Preverite skladnost zemljišča za gradnjo s prostorskimi akti. To lahko storite z vpogledom v prostorski izvedbeni akt občine, prek prostorskega informacijskega sistema ali z vložitvijo vloge za lokacijsko informacijo.
3. Ugotovite, ali je območje predvidene gradnje zaščiteno na podlagi posebnih predpisov (npr. območja narave, vodna območja, kulturna dediščina, varovalni pasovi cest, elektrovodov ali plinovodov ipd.).
4. Zagotovite si pravico gradnje na zemljišču – to je lahko lastninska pravica, stavbna pravica ali služnost.
5. Pripravite vso potrebno projektno dokumentacijo, ki jo mora izdelati pooblaščeni projektant. Pri tem je nujno, da projektno vodenje prevzame pooblaščeni arhitekt ali inženir, ustrezno glede na vrsto objekta in gradnje.

Kdaj gradbeno dovoljenje ni potrebno?

Zakonodaja določa nekaj izjem, ko gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti. To pa še ne pomeni, da lahko gradite brez omejitev. Enostavni objekti, manjše rekonstrukcije, redna vzdrževalna dela, začasni objekti in dela v javno korist so lahko izvedeni brez dovoljenja.

V določenih primerih, kjer gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa je kljub temu obvezna prijava začetka gradnje:

– Pri odstranitvi zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, razen če je objekt v neposredni bližini sosednje stavbe (manj kot en meter). – Pri nujni rekonstrukciji zaradi naravnih ali drugih nesreč, s katero se objekt povrne v prvotno stanje, ne da bi se pri tem spremenila lega, dimenzije, namembnost ali zunanjost. Dela se morajo začeti najpozneje v treh mesecih po nesreči. – Pri postavitvi začasnih skladiščnih objektov.

Rekonstrukcija in sprememba namembnosti objekta

Rekonstrukcija pomeni posege v tehnične značilnosti obstoječega objekta, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, zmogljivost ali se izvedejo izboljšave. Pri tem se mora ohraniti vsaj del obstoječih konstrukcijskih elementov, višina objekta pa se običajno ne poveča, lahko pa se zmanjša. Povečanje je dovoljeno zgolj v primeru usklajevanja s predpisi o bistvenih zahtevah za objekte.

Rekonstrukcija vključuje tudi spremembo namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo kategorijo zahtevnosti.

Sprememba namembnosti pomeni spremembo namena uporabe objekta ali njegovega dela, bodisi samostojno bodisi v povezavi z vzdrževalnimi deli, manjšimi rekonstrukcijami ali prizidavo. Če se sprememba zgodi znotraj istega podrazreda po klasifikaciji CC-SI, oziroma znotraj razreda poslovnih in upravnih stavb, se to ne šteje za spremembo namembnosti.