Intervju: Darja Radić, ministrica za gospodarstvo

V službi gospodarstva

Avtorica: Maja Dragović

Julija je Darja Radić prevzela verjetno eno najtežjih nalog v vladi: položaj ministrice za gospodarstvo. Prav ona je zdaj zadolžena za soočanje s številnimi izzivi, ki pestijo slovenske javne finance – za iskanje načinov za povečanje konkurenčnosti; za iskanje rešitev, kako državi pomagati iz gospodarskega zastoja; za pomoč narodu pri odmetavanju zadnjih okov predtržnih časov. Težave so nedvomno zahtevne, a Radić pravi, da si močno prizadeva, da bi jih rešila.

Vedno ste poudarjali, da je ena vaših ključnih prioritet izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Katere konkretne ukrepe ste že uvedli za dosego tega cilja in katere dodatne ukrepe načrtujete?

Na začetku mandata, ko je bil minister Matej Lahovnik [Radić pa je opravljala funkcijo državne sekretarke], nas je ujela gospodarska kriza, zato smo bili pri načrtih nekoliko omejeni. Kljub temu smo podjetjem ponudili spodbude za naložbe v razvoj novih izdelkov. Trenutno imamo odprt razpis za vzpostavitev razvojnih centrov. Na tistih tehnoloških področjih, kjer Slovenija že ima podjetja z znanji in kompetencami, želimo ustvariti močne razvojne centre, ki bodo Slovenijo dvignili na višjo tehnološko raven. Konkurenčnost gospodarstva bomo izboljšali, če ustvarimo poslovno okolje, v katerem se visokotehnološka razvojna podjetja dobro počutijo. To je naš cilj: z razpisom za razvojne centre bomo dali zagon tem tehnološkim področjem, z mrežo inkubatorjev v tehnoloških parkih pa bomo sofinancirali začetnike in zagonska podjetja.

Tretja [glavna pobuda] je poskus razbremenitve prispevkov pri najvišjih plačah. To bo velika spodbuda za tuje vlagatelje, da sem preselijo svoje oddelke za raziskave in razvoj (R&R).

Vse raziskave poslovnega okolja v Sloveniji kot glavne ovire za neposredne tuje naložbe izpostavljajo togost trga dela, visoke davke in prispevke ter zapleteno birokracijo. Kakšen je vaš odziv na to?

Popolnoma se strinjam, zato poskušamo zmanjšati togost, doseči večjo prožnost pri zaposlovanju, narediti premik pri visoki obdavčitvi in podobno. Poskušam uvesti kapico na prispevke, tako da po določeni višini plače prispevki ostanejo enaki. Trenutno rastejo skladno z rastjo plač.

Kar zadeva administrativne ovire, poskušamo izboljšati stanje in vsako leto je bolje. Napredujemo počasi, a napredujemo.

V intervjujih ste dejali, da je umik države iz gospodarstva prepočasen, in poudarili, da ste močno naklonjeni privatizaciji. Vendar živimo v času, ko morajo vlade v številnih državah posegati v gospodarstvo, vlagatelji pa svoje odločitve utemeljujejo na ravnanju vlad. Kako to uravnotežiti?

Osebno sem zelo močna zagovornica privatizacije. Menim, da je ločitev gospodarstva in politike prava pot. Ni problem, če država lastniško obvladuje nekaj podjetij, vendar je treba na to gledati predvsem z gospodarskega, strateškega vidika. Država mora imeti nekaj lastništva kot nekakšno varovalko. Toda Slovenija ima tudi številne naložbe, ki niso strateške, temveč gre za tradicionalna podjetja, ki so pogosto slabo vodena, ker so oddaljena od državne uprave. To je treba čim prej prodati in prepustiti tistim, ki jih znajo upravljati.

Po drugi strani pa je v času tako hude gospodarske krize skoraj nemogoče, da bi se država povsem umaknila in pustila gospodarstvo samo. Tudi zasebna podjetja se vse pogosteje obračajo na državo po pomoč. Menimo, da lahko država v primerih, ko ima podjetje še perspektivo za uspeh, zlasti če gre za veliko podjetje z veliko delovnimi mesti, posreduje. To je kratkoročni izredni ukrep, da podjetje preživi krizo.

Trenutno se ustanavlja agencija za upravljanje državnega premoženja. Prepričana sem, da bomo po njeni vzpostavitvi lahko hitro ocenili, kaj mora v zasebni sektor in kaj je smiselno ohraniti v državni lasti.

Bi se strinjali, da se privatizacija nekaterih državnih podjetij zdaj zdi nuja in ne izbira?

Treba je pridobiti svež kapital in s tem nov zagon za podjetja, ki so še kaj vredna. Naša naloga je zagotoviti lastnike, ki bodo ta podjetja kupili in jih dobro upravljali. Če so tujci, naj bodo. Denar ostane v Sloveniji, prav tako poslovanje, in to je edino pomembno. Smo majhen narod in morda nekoliko bolj občutljivi na te stvari, ker vemo, da se lahko znotraj velike integracije naša identiteta izgubi. A če smo močni, če pokažemo, kaj znamo, bo naša identiteta ostala prepoznavna v širših družbenih strukturah.

Nekateri pravijo, da mednarodne finančne institucije Sloveniji malo ali nič ne zaupajo zaradi neuspelih poskusov privatizacije, kot sta Mercator in Telekom Slovenije. Kako odgovarjate na to?

Razlog za ustanovitev agencije za upravljanje državnega premoženja je profesionalizacija upravljanja državnega premoženja. Tam bo ekipa ljudi z znanjem in izkušnjami v upravljanju podjetij, ki se bo s temi zadevami ukvarjala strokovno. Ko je bilo državno premoženje razdeljeno med ministrstva, je bil problem politika, prisotna na ministrstvih – politični interes hitro pride do izraza in sprejemajo se politične odločitve, ki niso vedno optimalne. Mislim, da bo Slovenija v prihodnje tudi v tem pogledu prijaznejša do tujih vlagateljev, ker bodo na drugi strani posla kompetentni ljudje.

Avgusta je prišlo do zvišanja davka na električno energijo, kar bo nedvomno povečalo obratovalne stroške podjetij. Ali obstajajo kakšni konkretni načrti, da bi podjetjem omogočili, da »zadihajo« in jim pomagali iz krize?

Na tej stopnji ni drugega, kot da gospodarstvu omogočimo, da zadiha. Da ga pustimo pri miru in ga ne obremenjujemo z dodatnimi davki.

Trošarine so bile potrjene skupaj s sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2010. Po prvotnem zakonu bi se trošarina na električno energijo morala zvišati za šest odstotkov, vendar smo se s finančnim ministrom dogovorili, da jo znižamo na tri odstotke. Zakon je dopuščal znižanje za polovico, zato smo to tudi storili.

Ali obstajajo sektorji, za katere menite, da bi še posebej pozdravili znanje ali kapital tujih podjetij?

Na področju turizma praktično ni resnih naložb in zanimivo bi bilo imeti tujo naložbo, da bi postavila zgled in primerjavo za domača podjetja. Tuji vlagatelj lahko prinese nove poslovne modele, nova znanja in nove načine poslovanja, kar običajno spodbuja pozitiven premik tudi pri vseh drugih slovenskih podjetjih.

Vsekakor dajemo prednost naložbam, ki prinašajo visoko dodano vrednost, pred naložbami, ki odpirajo veliko delovnih mest. To je bil nekoč naš primarni cilj. Zdaj je poudarek drugje, na dodani vrednosti. Ne želimo biti država poceni delovne sile, temveč država s pogoji za raziskovalno-razvojne centre.

Četrtina ministrov – 5 od 19 – je zdaj žensk, medtem ko so bile v prejšnji vladi le tri ministrice. Kaj menite o tej zastopanosti žensk v vladi?

Vedno zagovarjam mešane ekipe, ker so običajno uspešnejše. Mislim, da je to zato, ker se ženske in moški razlikujemo v razmišljanju in odzivih. Zdi se, da so moški bolj impulzivni in vidijo le en korak naprej, medtem ko so ženske bolj sistematične, bolj analitične in vizionarske. Če bi bile samo skupina žensk, bi bile prepočasne, preveč defenzivne. Če bi bili samo moški, stvari ne bi premislili ali pa ne bi videli tveganj. Kombinacija obojega je dobra, tako da lahko včasih moški ženske malo potisnejo naprej ali pa obratno – ženske moške nekoliko zadržijo.