Čebelarstvo je že stoletja pomemben del slovenskega gospodarstva in čeprav so čebelarji za izboljšanje svoje obrti uporabili nedavna znanstvena odkritja, je to področje, na katerem stare tradicije vztrajajo. V Evropi so slovenski čebelarji zelo cenjeni; pravzaprav so njihove spretnosti tako dobro prepoznane, da si je država prislužila vzdevek ‘čebelar Evrope.’ Oče sodobnega čebelarstva je Anton Janša, pionir čebelarstva iz 18. stoletja. Janša, prvotno izšolan za umetnost, je pozneje postal svetovalec za čebelarstvo na dunajskem habsburškem dvoru. Prav Janša je zasnoval panj, v katerem je več ločenih enot zloženih ena na drugo, kar je še danes pogost prizor po Sloveniji. Ti panji se imenujejo ‘kranjiči’, najstarejši pa so okrašeni z ljudskimi poslikavami, kar je prepoznano kot posebno področje slovenske umetnosti.

Zdaj so slovenske čebelarje povabili, da pomagajo nadobudnim čebelarjem v Bangladešu, kjer upajo, da bodo njihove spretnosti in znanje pomagali utrti pot uspešni pridelavi medu, ki bo prispevala k povečanju zaposlenosti v revnih podeželskih območjih, zlasti med ženskami. Med nedavnim obiskom Bangladeša – prvim katerega koli visokega slovenskega politika, odkar je Slovenija postala neodvisna leta 1191 – je državna sekretarka slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša predstavila, kako bi slovenski čebelarji lahko pomagali pri projektu, ter spregovorila tudi o upanju slovenske vlade, da bi se dvostranska trgovina med državama lahko povečala. Poudarila je pa, da bi zelo različni podnebji Bangladeša in Slovenije vodili do novih raziskav v čebelarstvu, saj bi monsuni v Bangladešu lahko predstavljali pomemben izziv za čebelarje.