Stališče Slovenije do kriptovalut in digitalnega evra
05. 01. 2021.
Slovenija je iz različnih razlogov zelo privlačna za vlagatelje. Eden od njih je njen geostrateški položaj: leži v središču Evrope, z odličnimi cestnimi povezavami ter letalsko, železniško in pomorsko infrastrukturo, ki jo povezuje s preostalo Evropo, zato je Slovenija idealna vstopna točka na več sto milijonov velik trg Zahodnega Balkana. Napredne IKT in fizična infrastruktura, visoka raven inovacijskih dejavnosti ter odprte in v zunanjo trgovino usmerjene politike jo prav tako naredijo ugodno za poslovanje.
V zadnjih petih letih si je Slovenija prizadevala diverzificirati svoje gospodarstvo z uvajanjem pobud in projektov, ki spodbujajo tehnologijo veriženja blokov in njen prvi primer uporabe – kriptovalute. Trenutno prebivalci nekdanje jugoslovanske republike uporabljajo različne kriptovalute za plačevanje v več kot 1.000 trgovinah po državi.
Slovenija gosti tudi več združenj, namenjenih napredku tehnologij veriženja blokov in kriptovalut, ter ima zelo izobraženo in aktivno skupnost.
2. oktobra je Evropska centralna banka (ECB) objavila poročilo o digitalnem evru, ki je vzbudilo zanimanje slovenske poslovne skupnosti na področju blockchaina in fintech-a.
Kaj je digitalni evro in kaj o njem pravi Slovenija?
Ni naključje, da je Evropska centralna banka napovedala načrte za digitalni evro kmalu po tem, ko je Kitajska začela preizkuse digitalnega juana. Čeprav je do uresničitve takšne valute še dolga pot, to kaže jasno namero EU, da v digitalni tekmi ne želi zaostati.
Kot pove že ime, bo digitalni evro digitalna oziroma elektronska različica evropskega fizičnega denarja, ki ga izdaja ECB – kot bankovci, vendar v digitalni obliki. Podobno kot bankovci in kovanci bo dostopen vsem državljanom in podjetjem v evrskem območju. Uvedba te digitalne valute ni namenjena nadomestitvi gotovine, temveč njenemu dopolnjevanju. Tudi po tem, ko bo digitalni evro na voljo, bo ECB zagotovila, da bodo imeli vsi državljani po celotnem evrskem območju dostop do evrskih bankovcev in kovancev.
26. novembra lani so štiri organizacije iz Slovenske digitalne koalicije – Blockchain Alliance Europe, Blockchain Think Tank Slovenia, Bitcoin Association Slovenia in Slovenian Blockchain Association – organizirale razpravo o digitalnem evru.
Anja Blaj in Marina Markežič, predstavnici Blockchain Think Tank Slovenia, sta razpravo odprli z opozorilom, da bo nova valuta imela podobne funkcije kot gotovina in konkurenčne lastnosti. Gospa Markežič je kot ključne gonilnike za njeno uvedbo izpostavila: podporo digitalizaciji evropskega gospodarstva, upadanje vloge gotovine, težnjo po konkuriranju drugim institucijam in zasebnim projektom, kot je Facebookova Libra, zmanjšanje ekološkega odtisa ter znižanje stroškov obstoječega sistema. Pričakuje se, da bo obstoj digitalnega evra izboljšal varnost sistema, prispeval k večji enotnosti znotraj evrskega območja ter pospešil transakcije ob hkratnem znižanju njihovih stroškov. Vendar je Markežič opozorila na potrebo po tržni nevtralnosti digitalne valute in na problem zaupanja končnih uporabnikov. Simon Anko, direktor Oddelka za plačilne in poravnalne sisteme Banke Slovenije, je pojasnil, da je trenutno glede digitalnega evra še veliko neznank, na primer kakšen digitalni evro bo izdan.
Znano pa je, da cilj digitalnega evra ni monopolizirati trga plačil, saj ECB spodbuja konkurenčnost in ustvarjanje vseevropskih zasebnih rešitev. To pomeni, da bodo centralne banke Evrosistema sicer zadolžene za izdajo te oblike evra, vendar bodo zasnova uporabniške izkušnje, mobilne aplikacije in infrastruktura na strani uporabnika ter morda tudi upravljanje računov (v smislu odnosov s strankami) najverjetneje prepuščeni ustrezno nadzorovanim zasebnim pravnim subjektom.
Druga neznanka je tehnologija, ki naj bi jo digitalni evro uporabljal. Klemen Zajc, vodja tehnološkega razvoja pri Netis blockchain technologies, ki je tudi ustanovni član Blockchain Alliance Europe, je predlagal uporabo veriženja blokov, ki je v praksi že dokazalo, da omogoča prenos vrednosti z enega računa na drugega.
Ker bo ECB izdajala in upravljala digitalni evro, ga tehnično ni mogoče uvrstiti med kriptovalute, saj bo centralizirane narave. Na srečo to omogoča možnost prilagoditev za centralizirane storitve, kot je digitalni evro.
V nadaljevanju razprave je še en predstavnik Banke Slovenije, gospod Anko, poudaril, da se odločitev o naslednjih korakih glede digitalnega evra pričakuje sredi leta 2021 in da Banka Slovenije načrtuje tematski dogodek, na katerega bo povabljena slovenska fintech industrija. Potrdil je tudi, da bo izbira ustrezne tehnologije izvedena prek pilotnih projektov na evropski ravni, ki bodo preizkušali različne tehnologije, vključno z veriženjem blokov.
Vsi udeleženci razprave so se strinjali, da je dialog med ECB in fintech skupnostjo ključen, če naj bo uvedba digitalnega evra uspešna. Prav tako lahko Slovenija s svojim domačim znanjem in podjetji, ki dobro poznajo tehnološko področje, z aktivnim sodelovanjem postane del rešitve.
Ko se svet vse bolj usmerja v digitalno smer, ne bodo zaostale le tiste države in gospodarstva, ki se bodo prilagodile. Slovenija se tega dejstva zaveda in si prizadeva pripraviti okolje, dovzetno za digitalizacijo, inovacije in nove tehnologije – trenutne gonilnike njenega gospodarstva.
Vir: Slovenia Times
