Zanimivo je, da je Slovenija v tem trendu izstopala. Država je v 2. četrtletju zabeležila impresivno 7,4-odstotno rast cen stanovanj, s čimer je kljubovala splošnemu evropskemu upadu.

V nasprotju s tem je prvo četrtletje 2023 prineslo 0,4-odstotno rast cen stanovanj v 20 državah evroobmočja ter 0,8-odstotno rast za celotno Unijo na letni ravni.

Podrobnejši pogled na posamezne države članice razkriva raznoliko sliko. Medtem ko je devet držav v drugem četrtletju zabeležilo znižanje cen stanovanj, je 17 držav zabeležilo rast. Najizrazitejši padec je imela Nemčija z -9,9 %, sledili sta Danska (-7,6 %) in Švedska (-6,8 %). Hrvaška pa je doživela izrazit skok, saj so se cene povečale za 13,7 %.

V primerjavi s prvim četrtletjem 2023 je Slovenija presegla povprečje z 1,9-odstotno četrtletno rastjo in 0,1-odstotno rastjo v evroobmočju ter 0,3-odstotno rastjo za celotno EU. Litva (+5,1 %), Bolgarija (+4,3 %) in Estonija (+3,8 %) so v tej četrtletni primerjavi poročale o največjih podražitvah.

Slovenski nepremičninski trg se zdi izjema glede na splošne trende v Evropski uniji. Ostaja vprašanje, kako se bodo ti vzorci razvijali v prihodnjih četrtletjih in ali bo slovenski nepremičninski trg še naprej uspeval ne glede na širše regionalne razmere.

ABC Novice. (2023, October 8). Nihanja cen stanovanjskih nepremičnin v Evropski uniji. 24ur novice. https://www.abcnovice.si/24ur-novice/svet-24ur-novice/nihanja-cen-stanovanjskih-nepremicnin-v-evropski-uniji/