V Sloveniji trenutno deluje pet družb za upravljanje investicijskih skladov, ki upravljajo 75 vzajemnih skladov, ti pa so konec septembra upravljali približno 3,8 milijarde evrov sredstev.

Povezane so v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov Slovenije, katerega direktorica Mira K. Veljić je v petek povedala novinarjem, da je združenje zadovoljno, ker vlagatelji še naprej neto vplačujejo v vzajemne sklade.

Združenje je pozdravilo tudi julijski sprejem nove zakonodaje v parlamentu, ki predvideva tri oblike in dve vrsti alternativnih investicijskih skladov, saj pričakuje, da se bo število takšnih skladov v Sloveniji v prihodnje povečalo.

Vrednost sredstev v upravljanju je letos nekoliko upadla z rekordnih 4,3 milijarde evrov ob koncu leta 2021, razlog pa je padec vrednosti delnic in obveznic, ne pa umik sredstev vlagateljev, je povedala Veljić.

Tudi vplačila, ki so bila lani prav tako rekordna, so letos nekoliko upadla, vendar izplačila niso presegla vplačil, zato združenje beleži neto vplačila. Zaznali so tudi premik iz obvezniških skladov v delniške sklade.

Slednji še vedno predstavljajo večino vloženih sredstev z deležem približno dveh tretjin, sledijo mešani skladi (okoli 25 %), medtem ko le majhen delež predstavljajo obvezniški skladi in skladi denarnega trga.

Avgusta je bilo v Sloveniji okoli 324.000 vlagateljev v vzajemne sklade, od tega 99,7 % fizičnih oseb. Povprečna vrednost sredstev v upravljanju na vlagatelja je znašala približno 12.500 evrov, vključno z naložbami institucionalnih vlagateljev.

Predsednik združenja Benjamin Jošar razloge za zaupanje vlagateljev vidi v izboljšani finančni pismenosti ter učinku praktično ničelnih obrestnih mer na depozite in nadomestil za velike depozite, ki so bila šele nedavno odpravljena.

Predsednik uprave Triglav Skladov je ocenil, da med Slovenci, ki so znani po nagnjenosti k vlaganju predvsem v nepremičnine in gotovinske depozite, raste zavedanje o pomenu vlaganja v nekoliko bolj tvegane oblike varčevanja.

Združenje je zato ponovno pozvalo, naj bodo vse oblike varčevanja enako obdavčene, da bi spodbudili naložbe, ter naj država sistemsko spodbuja finančno pismenost, tudi v javnem izobraževalnem sistemu.

Menijo, da bi to privedlo do večjega obsega naložb v sklade, saj je Slovenija kljub pozitivnim trendom v zadnjih letih še vedno druga od zadaj v EU po relativnem obsegu.

Prostora za rast je zato precej, je dejal Jošar, ki meni, da bi v prihodnje lahko rast doživele tudi naložbe v manj tvegane obvezniške sklade in sklade denarnega trga, ki bi pritegnili bolj zadržane varčevalce.

Združenje želi tudi razbiti mit, da je takšno varčevanje namenjeno le ljudem z veliko denarja, in opozarja na rast števila načrtov z mesečnimi vplačili v sklade.

Avgusta je bilo več kot 59.000 takšnih varčevalcev, ki so vložili skoraj 4,9 milijona evrov oziroma nekaj več kot 82 evrov na osebo.

Vir: STA